Ni dovolj plača in varno okolje. Zaposleni potrebujejo več

Banka Za PodjetnikeČloveški viri

Počasno sprejemanje odločitev, birokracija, kaos, manipulacija in izkoriščanje zaposlenih, pomanjkanje komunikacije, vrtičkarjenje in pometanje “zoprnih” informacij pod preprogo.

Večina podjetij se slej ko prej znajde v položaju, ko najmanj eden od naštetih problemov začne bremeniti njihovo poslovanje in jih ovirati pri doseganju zastavljenih ciljev.

Nemotiviranih zaposlenih se menedžerji običajno lotijo tako, da poskušajo v podjetju uveljaviti red in disciplino. Zaposlene začnejo nadzirati na vsakem koraku, jim groziti z znižanjem plač ali odpovedjo delovnega razmerja, postavljajo neživljenjska pravila …

Pa s tem res rešujejo podjetje? Odgovor je ne.

Zaposlenim morate zaupati

Da bi uspešno dvignili motivacijo, kreativnost in zavzetost zaposlenih, pridobili in obdržali najboljše ljudi ter postali prožna in hitro odzivna organizacija, je po besedah Teje Breznik Alfirev ključno, da vam je mar za zaposlene. Da jih dejansko imate radi in se zanimate zanje, za njihove potrebe, želje, njihove sanje.

“Tako kot v življenju je tudi v poslu pomembna ljubezen, pozornost, pokazati, da so vam ljudje pomembni,” je nagovorila polno dvorano na seminarju skupnosti Banka za podjetnike v hotelu Four Points by Sheraton v Ljubljani.

“Kaj je pogoj za ustvarjanje prijaznega in uspešnega delovnega okolja ter dvig podjetja na višjo raven? Zaposlene morate imeti radi in jim zaupati. Pri tem morate biti iskreni in ne smete manipulirati z njimi, ker bodo to hitro začutili in se obrnili proti vam,” je poudarila svetovalka, specializirana za področje strateškega managementa človeških virov.

Seminar je bil namenjen malim in srednje velikim podjetnikom, ki želijo prepoznavati in razvijati potencial svojega kadra ter s tem neposredno vplivati na uspešnost poslovanja.

Kaj jih motivira in demotivira

Da bi bile organizacije lahko dolgoročno uspešne, morajo vedeti, kaj je tisto, kar motivira, in kaj je tisto, kar demotivira ljudi v podjetju.

“Ustrezna plača in varna zaposlitev sta vsekakor pomembna faktorja, vendar to ni dovolj. Podjetja se osredotočajo na izkušnjo kupcev (ang. customer experience), pozabljajo pa na izkušnjo zaposlenih (ang. employee experience). Kdaj se zaposleni počutijo dobro? Ko so zadovoljene njihove potrebe. In v tem se skriva motivacija.”

“Najprej je treba imeti jasen odgovor na vprašanje, zakaj podjetje obstaja (kaj je naše resnično poslanstvo). Kakšen vpliv želi podjetje pustiti v svetu, komu služi, kaj bi svet izgubil, če vas ne bi bilo. Ko se zaposleni poistovetijo z razlogom obstoja podjetja, ko prepoznajo in začutijo, kako njihovo delo prispeva k poslanstvu organizacije, takrat jih ni treba še posebej motivirati. Motivirani bodo sami po sebi. Takrat je treba le zagotavljati takšno okolje, kjer se zaposleni počutijo varne, kjer čutijo pripadnost, so pošteno obravnavani in imajo možnost pokazati svoje močne strani. V nasprotnem primeru, ko temu ni tako, sledi pasivnost ali celo depresija.”

Da lahko ugotovimo, kaj motivira in demotivira zaposlene, je treba narediti posnetek stanja – se pogledati v ogledalo in si priznati vse dobre in manj dobre strani. Eno najbolj učinkovitih orodij je Barrettov model 7 stopenj zavedanja organizacij, ki nam pove, kaj deluje in kaj ne deluje v organizaciji ter zakaj.

Ni dovolj visoka plača

Redna in dobra plača, varnost pri delu, spoštljivi odnosi, prepoznavanje dela zaposlenih so osnova, ki jo mora podjetje nuditi zaposlenim in na njej graditi.

“Veliko ljudi pri štiridesetih ugotovi, da so v krizi. Ne pomaga jim nov avtomobil, nobena menedžerska nagrada. Kaj se dogaja? Začnejo iskati smisel svojega obstoja. Prišli so v fazo svojega življenja, ko ni več dovolj, da dobivajo le zunanje nagrade. Želijo osmisliti svoje življenje. Če nimajo znanja ali možnosti, da si uresničijo to potrebo, se zgodi t. i. kriza srednjih let,” je povedala Alfireva.

Zaposleni v različnih življenjskih obdobjih potrebujejo različne stvari – torej jih motivirajo različni faktorji. Mlade zanima varnost zaposlitve, dobri odnosi in možnost, da izstopajo po svojih profesionalnih dosežkih. Starejši, ko si enkrat znajo ali imajo možnost zadovoljiti te potrebe, iščejo smisel dela, želijo tudi vračati družbi.

Ko organizacija to razume in ko želi in zna ponuditi različne stvari svojim sodelavcem, takrat govorimo, da deluje na več stopenj zavedanja. Najboljše organizacije v svetu delujejo iz vseh 7 stopenj zavedanja, če govorimo v jeziku Barrettovega modela 7 nivojev zavedanja organizacij.

Če je organizacija na nižji razvojni ravni zavedanja kot zaposleni, bodo ti slej ko prej odšli ali pa celo zboleli. To velja tudi v obratni smeri. Če se oseba ni sposobna prilagoditi organizaciji, bo to začutila in jo verjetno sama zapustila. Temu rečemo kulturni fit (oziroma pomanjkanje le-tega) med posameznikom in organizacijo.

“Če ugotovite, da nekaj ne deluje, potem je treba to sanirati. Podobno je v razmerju. Po začetni zaljubljenosti se pojavijo problemi. Partnerja najprej razčistita, kaj vsak od njiju potrebuje. Če ugotovita, da si lahko izpolnjujeta medsebojne potrebe, bosta našla način, kako. Če ugotovita, da si jih ne moreta, je najbolje, da gresta narazen.”

Tudi menedžerji se morajo spremeniti

Pri vsem tem ima ključno vlogo menedžment. “Obvladovati mora lastne strahove in skrbeti za osebno rast zaposlenih, ne samo strokovno. Prva naloga managementa je njihov osebni razvoj. Druga osebni razvoj zaposlenih,” je pojasnila Breznik Alfireva.

“To, kar vidite v svojih zaposlenih, pa tudi svojih otrocih, to je odraz vaših vrednot in prepričanj. Se jezite, ker na primer zaposleni zamujajo na sestanke? To je ali zato, ker ste vi večkrat pozni, ali pa dopuščate takšno vedenje,” je opozorila Alfireva.

Veliko menedžerjev se ne zaveda, da se morajo zavoljo organizacije sami spremeniti. “Če sem v otroštvu živel v pomanjkanju in imam še vedno ta strah programiran v sebi, bom tudi kot podjetnik grebel k sebi denar. In to ne glede na to, koliko denarja sem že zaslužil. Takšen manager bo razvil nefunkcionalna vedenja – lahko bo izkoriščal delavce, lahko bo postal koruptiven, pretirano stiskaški ali pa ne bo pripravljen investirati denarja v nov, malce bolj  tvegan projekt,“ je opozorila Breznik Alfireva.

“Podjetniki, ki jih vodi strah, da taki, kot so, niso dovolj, bodo zbirali nazive, nagrade, kupovali drage avtomobile, tudi ko bo to početje iracionalno. Tisti, ki jih je strah, da jih ljudje ne bodo imeli radi, bodo manipulirali, skrivali informacije, se bali soočiti z ljudmi in s tem ustvarjali toksično kulturo. Tisti pa, ki jih je strah, da nikoli nimajo dovolj finančne varnosti, bodo pretirano nadzirali ljudi, lahko postali koruptivni ali celo izkoriščali ljudi.”