Kako lahko pametno delo koristi vašemu podjetju

Viviana ŽoržČloveški viri

Svet dela se spreminja. Pojavljajo se novi trendi, ki vplivajo na delovno okolje v velikih korporacijah in malih podjetjih. Koliko bodo nove prakse v prihodnjih letih spremenile način, kako delamo? Želeli smo ugotoviti, kako iskalci zaposlitve in kadroviki uporabljajo družabna omrežja, kaj menijo o pametnem delu in osebni blagovni znamki ter blagovni znamki delodajalca. Raziskava Adecca o pametnem delu ponuja zanimive odgovore na ta vprašanja, vendar tudi odpira nova. Kako se bo spremenil način dela – tako za mala podjetja kot velike korporacije?

Smartworking oziroma pametno delo je delo na več napravah in z različnih lokacij, ki lahko močno olajša usklajevanje med obveznostmi in poveča učinkovitost. Z novimi generacijami, ki prihajajo na trg dela, postaja delo od doma, iz prostora za sodelo ali z različnih lokacij vedno bolj pogosto in zaželeno.

Nepoznavanje koncepta pametnega dela

Raziskava Adecca je pokazala, da ta izraz sicer ni splošno poznan, saj sodelujoči v raziskavi večinoma niso poznali koncepta pametnega dela, vendar so pokazali veliko zanimanje za te vrste rešitev. 92 % anketiranih, ki je poskusilo tak način dela, je pokazalo zanimanje za fleksibilno delo. Več kot polovica zaposlenih in iskalcev zaposlitve bi želelo delati od doma ali v pisarni bližje svojemu domu. Prostori za sodelo so bili prav tako zaželena možnost.

Kadroviki so bili bolj previdni pri teh konceptih, čeprav prav tako cenijo prednosti, ki jih prinašajo. Strinjajo se, da je izboljšanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter zmanjšanje stroškov prevoza na delo velika prednost, a menijo, da ni enako primerno za vse – bolj naj bi bilo primerno za srednji in višji menedžment ter za redno zaposlene sodelavce. Rešitve pametnega dela so se jim zdele še posebej primerne za zaposlene, ki živijo zelo daleč od podjetja, delavce invalide in delavce z družinskimi obveznostmi.

Kaj spodbuja razmah pametnega dela?

Tak način dela je postal mogoč in zaželen zaradi kombinacije dejavnikov v napredku tehnologije, novih oblik dela ter gospodarske in okoljske situacije.

Pomemben dejavnik je prav gotovo napredek v tehnologiji. S pomočjo prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov in brezžične omrežne povezave je enostavno delati oddaljeno in ostati povezan s sodelavci, vodji in poslovnimi partnerji. S storitvami v oblaku lahko sodelujemo na projektih, ne da bi morali biti ves čas navzoči v pisarni.

Spremembe v tem, kako ljudje izbirajo način dela, prav tako spodbujajo trend pametnega dela. V Veliki Britaniji je na primer število zaposlenih, ki delajo samostojno, v zadnjem desetletju zraslo za 14 %. Samostojno delo omogoča večjo fleksibilnost pri delovnem času in pomaga pri usklajevanju dela in zasebnega življenja. Število ljudi, ki delajo na tak način, se bo v prihodnosti verjetno še povečevalo, saj 87 % študentov to vidi kot privlačno karierno možnost.

Okolje in gospodarski dejavniki prav tako vplivajo na trend pametnega dela. Glavne prednosti pametnega dela, ki jih v raziskavi Adecca priznavajo tako kadroviki kot iskalci zaposlitve, so izboljšanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter zmanjševanje časa in stroškov poti na delo. Vpliv, ki ga ima vsakodnevna vožnja na delo na okolje, stroški ogrevanja, osvetljave in elektrike za celotno pisarno, so lahko manjši, če se poveča število zaposlenih, ki delajo od doma ali iz prostorov za sodelo. Z višanjem cen energije se bo večala tudi privlačnost pametnega dela.

Kdo že dela pametno?

Ljudje si želijo prilagoditi način dela, da bi prihranili čas, kar sodobna tehnologija vedno bolj omogoča. Več kot 55 % iskalcev zaposlitve, ki so sodelovali v raziskavi Adecca, bi delalo od doma, 43 % bi želelo imeti pisarno bližje doma, 33 % bi delalo v prostoru za sodelo (coworking), 30 % pa od koder bi jim v tistem trenutku ustrezalo (on the move).

Zaposleni se za pametno delo odločajo iz organizacijskih razlogov, da skrajšajo čas prevoza na delo, zmanjšajo stroške, bolje usklajujejo osebne in delovne obveznosti ter samostojno upravljajo čas. Prostore za sodelo in mobilno delo uporabljajo iz profesionalnih razlogov, kot so na primer deljenje znanj še z drugimi ljudmi poleg sodelavcev, bolj kreativni in inovativni pristopi ter povečanje produktivnosti.

Še posebej podjetniki, samostojni delavci in tisti, ki ustanavljajo svoje podjetje, delajo na tak način, saj jim omogoča fleksibilnost in svobodo, da delajo kjerkoli in kadarkoli. Morda še nimajo svoje pisarne, zato kavarne, prostori za sodelo in njihove dnevne sobe postanejo tudi njihov prostor za delo. Tudi tisti, ki se dalj časa vozijo na delo, so bolj zainteresirani za pametno delo. 45 minut vožnje z vlakom lahko pretvorijo v 45 minut produktivnega dela, zato delo od doma ali bližje domu postane privlačna možnost. Seveda je še mnogo poklicev, kjer tak način dela ni mogoč, za poklice v kreativnih panogah, IT, HR in administraciji pa ima tak način dela lahko številne prednosti. Še posebej za mlajše generacije, ki vstopajo v svet dela, je smartworking nekaj naravnega. To so ljudje, ki so odrasli s pametnimi telefoni in tablicami, zato uporaba več naprav za njih ni nič novega.

Glede na rezultate naše raziskave je v Evropi najmanj ljudi preizkusilo eno od oblik pametnega dela, še posebej delo v prostoru za sodelo (6 % v primerjavi s povprečjem 30 %) in delo s trenutne lokacije (6 % v primerjavi s povprečjem 32 %).

Kako pametno delo sprejemajo kadroviki?

Ker pametno delo omogoča, da lažje usklajujemo osebne in službene obveznosti, je razumljivo, zakaj je priljubljeno pri zaposlenih. Kako pa se na tak način dela odzivajo delodajalci? Bodo nadrejeni pripravljeni sprejeti delo, opravljeno izven ustaljenega delovnega časa in pisarne?

Kadroviki pametno delo razumejo kot fleksibilni delovni čas (36 % vprašanih), fleksibilnost delovnega mesta (33 %), osredotočenost na rezultate (21 %) in uporabo svojih naprav (12 %). Menijo, da veliko podjetij še ni pripravljenih na to spremembo. Faktorji, ki zavirajo uvedbo pametnega dela v podjetja, so po mnenju kadrovikov korporativna struktura organizacije (25 %), pomanjkanje izobraževanja na področju virtualnega vodenja (21 %), pomanjkanje veščin o novih tehnologijah (17 %) in sistem ocenjevanja (16 %).

V kreativnih panogah, kot so marketing, prodaja in komunikacije, so kadroviki bolj naklonjeni pametnemu delu, saj so te panoge najbolj prilagojene za fleksibilen način dela.


O avtorju

Viviana Žorž

Vodja marketinga in odnosov z javnostmi, Adecco H. R., d. o. o. | Email: info@adecco.si